Navadni pelin (Artemisia absinthium) uvrščamo med nebinovke, v isto družino kot na primer marjetice. Pravi pelin je dišavna trajnica s pokončnimi, razvejanimi stebli, ki so, prav tako kot listi, pokriti s sivimi gostimi dlačicami. Že v starodavnem Egiptu so ga uporabljali kot antiseptik, v antiki pa so ga uporabljale predvsem ženske, Hipokrat je uporabo pelina namreč svetoval za zdravljenje menstrualnih težav, pa tudi revmatizma. Pravi pelin je zelo podoben navadnemu pelinu, ki je po okusu precej manj grenek, tudi zdravilnih učinkov ima nekoliko manj. Izvira iz Centralne Azije in je eno najbolj grenkih zdravilnih zelišč.
Pelin so uporabljali že v antičnih časih
Artemisia absinthium je zelnata trajnica, ki izvira iz evrazijskih regij, danes pa jo najdemo po vsem svetu. Njeno ime izhaja iz grške mitologije, kjer je Artemis boginja lova in divjine. Zelišče so uporabljali za različne zdravilne namene. Rastlina lahko doseže višino do 1,2 metra, značilna pa je po svojih sivo-zelenih listih in majhnih rumenih cvetovih. Pogosto se uporablja kot okrasna rastlina, hkrati pa je tudi zelo priljubljena v zdravilni in kulinarični uporabi.
Pelin je znan po svojem grenkem okusu, obenem pa tudi po številnih blagodejnih vplivih na zdravje, ki jih prinaša. Zdravilni učinki pelina so znani že iz antičnih časov. Čeprav lahko pomaga pri številnih težavah, pa je treba vedeti, da vsebuje snov, imenovano tujon, ki je lahko v večjih količinah strupena. Tako je po približno tednu dni rednega uživanja pripravkov iz pelina – običajno so to čaji – potrebna krajša prekinitev, nosečnice in ljudje z razjedami na želodcu pa se morajo pelinu povsem izogniti.
