Lahko na kratko opišete razvoj in glavno poslanstvo ZPM Ljubljana Moste-Polje?
V ZPM Ljubljana Moste-Polje že sedmo desetletje skrbimo za enake možnosti in zdrav psihofizični razvoj otrok, mladostnikov in družin. Prizadevamo si za urejene družinske odnose in učinkovito starševstvo ter dajemo pobude sistemskih sprememb za uresničevanje dostojnega življenja najranljivejših članov naše družbe. Kot nepridobitna in humanitarna organizacija si ves čas prizadevamo za transparentno delovanje, ki poteka v javnem interesu in uresničuje verificirane socialno varstvene programe in projekte. Te smo postavili v čas in prostor, skoznje pa učinkovito uresničujemo celostno podporo in pomoč otrokom, mladim in družinam v stiski. Delujemo tako zelo široko in večplastno, da naše delovanje, ki vključuje prostovoljce, donatorje, medije in strokovne sodelavce, postaja že pravo vseslovensko gibanje.
»Naše delovanje poteka v treh stebrih, ki so:
- humanitarna dejavnost skozi vseslovenske programe, kot sta Botrstvo in Veriga dobrih ljudi,
- organizacija brezštevilnih prostočasnih dejavnosti za otroke, mlade in družine,
- skrb za družino in duševno zdravje, kamor sodi tudi medgeneracijsko povezovanje v VGC Skupna točka, na več lokacijah.«
Sami ste v ZPM vpeti že dolga desetletja. Kako ste se znašli oziroma našli v tovrstnem delu?
Vsaka zgodba se začne v družini in tudi moja se je. Moja mama je bila socialna aktivistka na terenu, ustanoviteljica Društva prijateljev mladine, tudi rejnica in dobrotnica. Bila je zelo slabovidna, pa vendar dejavna, oče je bil pa povsem slep. Pogled v svet sva mu nudila z bratom, vse od svojega zavedanja naprej. Pa ne le njemu, tudi drugim slepim in slabovidnim. To poslanstvo – živeti za druge – je v mojih genih in ga bom odživela.
Eden bolj poznanih projektov je Botrstvo. Lahko predstavite še katerega drugega, morda svojega najljubšega? V čem se projekti razlikujejo med seboj?
Nikakor ne morem reči, da je kateri od humanitarnih programov, ki jih izvajamo na ZPM Ljubljana Moste-Polje, moj najljubši, saj sem postavila ali pa sodelovala pri postavljanju vseh, ki učinkovito polnijo čas in prostor – v osnovnih potrebah družbe. Vsak ima pri meni svoje posebno mesto, vse uresničujem in odkar obstajajo, tudi živim. Botrstvo smo začeli na zanimiv način, z zanimivimi ljudmi in v zanimivem času. Uspelo nam je združiti humanitarno organizacijo, menedžerko Mileno Štular, ki je do nas prišla z idejo Botrstva, in pozneje Val 202, ki je postal medijski partner in glas otrok popeljal v slovenske domove, in – zelo pomembno – tudi med državne odločevalce.
Tudi program Verige dobrih ljudi ima za seboj zanimivo zgodbo. Sprva je deloval kot Volja vselej najde pot, ki je verificiran kot socialnovarstveni program, a je hitro prerasel v še večjega. Danes združuje brezplačno pravno, psihoterapevtsko, finančno in materialno pomoč ter druge podporne vsebine družinam v stiski. Uresničujemo ga z medijsko podporo Pro Plusa, vključuje pa družine iz vse Slovenije. Glavna razlika med tema programoma je, da je Botrstvo osredotočeno na pomoč otrokom in mladostnikom, Veriga dobrih ljudi pa nudi celostno pomoč in podporo družinam, da se – ob strokovni pomoči – lahko postavijo na svoje noge, stopijo na samostojno življenjsko pot in vračajo družbi.
Humanitarno delo nima začrtanega delovnega časa. Ali sami postavljate mejo med delom in svojim življenjem ali je prvo preprosto prevelik del drugega?
Meje med delom in zasebnostjo že dolgo nimam več. Otroka sta že odrasla, na poti odraslosti sta tudi že vnuka, ki žal živita v tujini, mož je pa tudi zelo razumevajoč in ga občasno prosim za pomoč. Edini del dneva, ko sem lahko sama s sabo, so jutra in ta čas neizmerno cenim. Se pa zavedam, da prihajam v leta, ko bom morala nekaj dela prepustiti tudi mlajšim članom naše srčne in odgovorne ekipe na ZPM Moste-Polje.
